Pouk

Izobraževanje ima na naši šoli pomembno mesto. Nenazadnje se od gimnazijca pričakuje, da zaključi izobraževanje z uspešno opravljeno maturo, ki mu odpre vrata višješolskih in visokošolskih študijev. Tega se zavedamo vsi, ki na naši šoli sodelujemo pri izvajanju pouka. Sodobni izobraževalni pristop v učitelju ne vidi več le tistega, od katerega se pričakuje posredovanje širokega nabora informacij, pač pa tistega, ki učenca pelje skozi izobraževanje, v katerem sta oba: učitelj in učenec dopolnjujoča se celota. Učitelj ponudi informacije, spremlja dijaka pri samostojnem odkrivanju informacij, ga usmerja pri njegovem vrednotenju in na koncu tudi oceni njegovo napredovanje. Zato si učitelji prizadevamo za uporabo različnih didaktičnih pristopov in izbiramo iz pestrega nabora didaktičnih metod. Ni nam tuje medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje znanja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, razvijanje kritičnega mišljenja, učenje učenja itd. Vsak pa seveda po lastni presoji, glede na naravo predmeta in stil poučevanja, izbere tisto, kar oceni kot najprimernejši način poučevanja.

In smo nehali s temačnim srednjim vekom

Udeleženci tridnevnega medpredmetnega projekta v Celju namreč sporočajo: "Srednji vek je ovit v tančico skrivnosti. Ko jo odstrneš, spoznaš osupljive reči:

- modrost srednjeveških zeliščarjev je temelj sodobnega zeliščarstva,

- zlati rez je povsod okoli nas,
- kultura kartuzije privlači in te popelje v čisto drugi svet,
- srednjeveško Celje je veliko bolj zanimivo kot se zdi prvi hip.

In kaj še: postregli smo si zvrhano in potlačeno mero razrednega druženja in sodelovanja. Staršem pa smo med srednjeveško večerjo (predjed in sladico smo pripravili sami) ponudili še odlično dramsko igro (odličnost so ji prisodili prisotni profesorji) in  glasbeno točko. Za trenutek smo si celo zaželeli biti v času Celjskih gospodov."

Dijaki 2. c razreda

Večerja

Fizika v praksi

6

Dijaki 3. a so pri pouku fizike spoznavali zakonitosti različnih vezav porabnikov v električnih vezjih. Doma so lahko svoje znanje prostovoljno uporabili za izdelavo električnega vezja, ki pa je bilo le en del izdelka – drugi del je predstavljala poljubna skulptura, v katero je bilo električno vezje smiselno vkomponirano. Skoraj polovica dijakov se je odločila sprejeti izziv in po nekaj dneh dela so svojim sošolcem s ponosom predstavili hiše, avtomobile, kamione, svetilnike, šotore, semaforje in druge izvirne stvaritve. Po zagovoru in rešitvi računske naloge, povezane z izdelkom, bodo za svoje delo prejeli tudi oceno.
Koliko dijakov oz. dijakinj 3. a se bo po končani gimnaziji odločilo za študij elektrotehnike, še ni znano. :)

dr. Mihael Gojkošek

Živalska farma v medpredmetni povezavi

14 animal-farmKo opazujemo živali na kmetijah, se nam zdijo zelo miroljubne in ljubke. Na prvi pogled ne opazimo, da se tudi med njimi vzpostavlja hierarhija in boj za čim višje mesto v čredi. Dijaki 4. c razreda smo pri medpredmetni povezavi zgodovine in angleščine spoznavali medsebojna razmerja in že skoraj človeške oznake značajev živali na farmi Mr. Jonesa. Živali so na kmetiji soorganizirale in izvedle revolucijo ter postavile nov sistem delovanja in vladanja. Njihov način vodenja kmetije nas je spomnil na že predelano snov o totalitarnih sistemih pri urah zgodovine. V pestrih in zanimivih dveh urah smo zelo natančno spoznali posamezne živalske like iz Orwellove novele Animal Farm. Najbolj nas je pretresel lik pujsa, po imenu Napoleon, ki je na krut in nesramen način vladal ostalim živalim. Ko smo ga poskušali povezati s katerim izmed predstavnikov totalitarnih sistemov, smo se vsi strinjali, da nas najbolj spominja na Stalina. »Animalizem«, kot živali imenujejo ureditev na kmetiji, smo razumeli kot prispodobo totalitarnega sistema, ki se je v evropskih državah zaključil v začetku 90-ih let. Najbolj se nam je zdelo zanimivo, da so glavno vlogo vodenja prevzeli pujsi. To je razumljivo, saj so zelo pametni in v realnem življenju precej umazani, kar je lahko prispodoba za grd in pokvarjen značaj. Pridobljeno znanje bomo gotovo koristno vnovčili na maturi.

Domen Guzelj, 4. c

Deklaracija, deklaracija in še enkrat deklaracija

Dijakom je najbliže pouk in učenje enega samega predmeta. Dva torka zaporedoma pa smo imeli medpredmetni pouk angleščine in zgodovine, pri katerem smo se posvetili trem deklaracijam: ameriški deklaraciji o neodvisnosti, francoski deklaracija o pravicah človeka in državljana ter splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948. Izžrebali smo skupine, določili tričlansko komisijo ter dobili nalogo, na katero smo se morali pripraviti do naslednjega srečanja. Vsaka skupina naj bi se vživela v različne vloge in življenjske situacije: npr. ameriškega črnskega zakonskega para, dveh beguncev iz Benina, francoskih žensk brez volilne pravice itd. Pisali smo pritožbena pisma, druge skupine so nam kot ameriški kongresniki, tretji kot ombudsmani ipd., odgovarjali. Vsi skupaj smo morali svoje zahteve in odgovore čimbolj verodostojno utemeljiti z ustreznimi členi iz deklaracij. Da bi se lažje vživeli in bili pred komisijo bolj prepričljivi, smo si priskrbeli kostume in pripomočke. Tako smo obnovili naše znanje angleščine ter ga nadgradili, hkrati pa s pomočjo virov spoznali novo snov pri zgodovini.

Ana Pahler, 3. d

Deklaracije

Rimska vojska na Vrbanski

Kljub temu, da se šolsko leto izteka in da zmanjkuje energije, dijaki še vztrajajo in poskušajo z inovativnimi pristopi. Jana in Žan sta se predstavitve rimske vojske lotila na zanimiv način.

Čelada

Žan

Organizacijske enote

Zavod Antona Martina Slomška
Hiša otrok - Vrtec Montessori Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Dijaški dom Antona Martina Slomška Logo medgeneracijska akademija