• almanah edited
  • Dvajsetka-banner-685x260.jpg
  • Pouk zgodovina
  • ss-predstavitev

Pogosta vprašanja

Kakšna šola je Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška?
Škofijska gimnazija izobražuje po javno veljavnem učnem programu. Dijaki ob koncu šolanja opravljajo splošno maturo in prejmejo maturitetno spričevalo. Naši dijaki si za nadaljnji študij izbirajo različne študijske smeri: naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, tehniko, študirajo lahko doma in v v tujini.

V čem se Škofijska gimnazija A. M. Slomška razlikuje od drugih gimnazij?
Na to vprašanje najlažje odgovorijo naši sedanji in nekdanji dijaki. Nekaj njihovih zapisov je zbranih na šolski spletni strani.
Poleg izobraževanja je na Škofijski gimnaziji pomembna vzgoja mladostnikov. Ti imajo možnost, da se v štirih gimnazijskih letih razvijejo v odgovorne, spoštljive in zadovoljne odrasle ljudi. V tesnem sodelovanju s starši, z različnimi projektnimi dnevi, razrednimi srečanji, delavnicami, s predavanji, pričevanji povabljenih gostov usmerjamo dijake k vrednotam, ki pripomorejo k dobremu. Na šoli spodbujamo medsebojno dijaško pomoč, tutorstvo, spoštljive in odprte odnose, ki mlade osveščajo k temu, da ne mislijo le nase in na svoj uspeh, temveč osebnostno zorijo in gradijo lepe odnose, ki segajo v študijska in kasnejša leta. S tem se šola odziva na potrebo preobrazbe slovenske družbe, ki najprej kliče po biti in šele nato imeti.

Prihajajo vsi dijaki Škofijske gimnazije iz vernih družin?
Ne. Verska usmerjenost družine ali posameznika ni pogoj za vpis na Škofijsko gimnazijo, prav tako ne opravljeni zakramenti. Nihče dijakov ali staršev ob prijavi in vpisu ne sprašuje po njih. Od njih pa pričakujemo, da sprejmejo usmeritev šole, ki temelji na klasični judovsko-krščanski in grško-rimski kulturi. Ob vpisu otroka starši podpišejo izjavo, da se z usmeritvijo strinjajo.

Se vera na gimnaziji vsiljuje?
Versko prepričanje je osebna odločitev vsakega posameznika. Dijaki v času šolanja na gimnaziji pri predmetu vera in kultura spoznavajo vse svetovne religije. Krščanska vera se nikomur ne vsiljuje in prav tako ne druge verske prakse.

Kako pogosto se dijaki udeležijo maše?
V šolskem letu se dijaki udeležijo dveh svetih maš. Prva, uvodna maša v začetku septembra, je prošnja za uspešno šolsko leto. Na zadnji šolski dan se dijaki in profesorji pri zaključni sveti maši zahvalimo za vse, kar smo skupaj doživeli, spoznali, se naučili v letu, ki se izteka. Obema mašama prisostvujejo vsi dijaki, vendar niso dolžni aktivno sodelovati, če tega niso vajeni.
Dijaki, ki to želijo, sodelujejo pri razrednih svetih mašah. Dvakrat v šolskem letu posamezen razred skupaj z razrednikom in duhovnim asistentom pripravi jutranjo sveto mašo v kapeli zavoda. To je znova lepa priložnost za zahvale in prošnje, ki jih posredujejo dijaki.

Kaj je predmet vera in kultura?
To je štiriletni predmet, ki je med dijaki priljubljen. Vsebina predmeta želi dijaka voditi k poglobljenemu razmišljanju o pojavih okrog sebe, k celovitemu razumevanju sebe, soljudi in sveta s temami, kot so osebnostna rast, medosebni odnosi, komunikacija, odvisnosti ipd. Pouk je oblikovan zelo aktivno, vključene je veliko skupinske dinamike in diskusij. Vsebine so zasnovane tako odprto in široko, da je v njih lahko nagovorjen vsakdo, ne glede na vero in osebna stališča. Je predmet, zaradi katerega so dijaki v razredu med seboj iz tedna v teden bolj povezani.

Kakšna je jutranja duhovna misel?
Misel, s katero na prijeten način začenjamo pouk in vsak nov delovni dan. Dijak, ki je na vrsti za pripravo duhovne misli, jo poišče v knjigi, na tablici ali telefonu, jo prebere svojim sošolcem in profesorju, ki je prvo šolsko uro v razredu. Sledi pogovor o vsebini misli in osebnih izkušnjah. Teme, kot so prijateljstvo, ljubezen, sreča, upanje, veselje ipd., sprožijo zanimive jutranje diskusije, ki dijakom omogočajo, da se globlje spoznavajo. Hkrati je duhovna misel priložnost za odziv na aktualne družbene dogodke in pojave.

Kako potekajo duhovna srečanja?
Vsak razred se enkrat v šolskem letu skupaj s svojim razrednikom ter profesorjem vere in kulture odpravi na duhovno srečanje, ki poteka dva dni v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Petek in polovico sobote dijaki preživijo ob razmišljanju o določenih temah, povezanih s prijateljstvom, odgovornostjo, razredno povezanostjo, odločanjem za poklic, poslanstvom v družbi. Na vsakem duhovnem srečanju medse povabijo goste, ki odgovarjajo na njihova vprašanja in jih usmerjajo k iskanju smisla življenja ter k objektivnemu odzivanju na aktualna družbena vprašanja. Večerni zabavni del z animatorji, s petjem in z igrami ostane dijakom v tako prijetnem spominu, da komaj čakajo na naslednje duhovno srečanje.

Kako stroga so pravila na Škofijski gimnaziji?
Podobna kot na drugih srednjih šolah. Pravila niso postavljena zato, da bi dijake omejevala, temveč zato, da z njihovo pomočjo na gimnaziji podpremo starševska prizadevanja za vzgojo otrok v samostojne in odgovorne odrasle ljudi.

Kako visoka je šolnina in zakaj je potrebna?
Škofijska gimnazija A. M. Slomška je le v 85 % deležu financirana s strani države. Preostali del za nemoteno delovanje šole prispevajo starši v obliki mesečnega prispevka, ki znaša 60 € (deset mesecev na leto). Družine, ki prispevka ne zmorejo plačevati, oddajo v mesecu septembru vlogo za pridobitev pomoči iz štipendijskega sklada.

Kakšni so preostali mesečni stroški za šolanje?
Učbenike si dijaki lahko izposodijo v šolskem učbeniškem skladu. Letna obrabnina znaša 25 % nabavne cene učbenika in jo starši poravnajo do konca meseca decembra.
Fotokopije učnega gradiva, ki ga profesorji med letom pripravljajo za pouk, so za dijake v celoti brezplačne. Brezplačno lahko dijaki obiskujejo vse interesne dejavnosti organizirane na šoli. V sklopu obveznih izbirnih vsebin je vedno ponujena vsaj ena dejavnost, za katero ni potrebno plačati (na športnem dnevu npr. pohod).

Katere izvenšolske dejavnosti so organizirane na šoli?
Na naši gimnaziji delujejo različni krožki: pevski zbor, dramska skupina, logika in razvedrilna matematika, astronomija, šolski bend, biološki, kemijski, zgodovinski, geografski, računalniški krožek, literarni klub, misijonski krožek, prostovoljstvo.
Med šolskim letom potekajo priprave na vsa tekmovanja v znanju. Na šoli izvajamo šolska tekmovanja v znanju z različnih predmetnih področij. Najboljši dijaki se nato uvrstijo na regijska in državna tekmovanja. Prav tako so dijaki športno aktivni in sodelujejo v vseh ekipnih športnih panogah ter se udeležujejo organiziranih tekmovanj na srednješolski ravni.

Kakšne možnosti za dodatno delo in dejavnosti imajo nadarjeni dijaki?
Vsi nadarjeni dijaki ob začetku vsakega šolskega leta izpolnijo vprašalnik o svojih načrtih in željah po dodatnem delu. Tistim, ki si želijo dodatnega izpopolnjevanja, je omogočena izvedba individualiziranega programa na področju, ki si ga sami izberejo. Nekateri se odločijo za raziskovalno delo, kar jim je v okviru raziskovalne dejavnosti, ki deluje na šoli, ter ob podpori mentorja, ki si ga sami izberejo, tudi omogočeno.

Kakšne možnosti imajo dijaki po končani Škofijski gimnaziji A. M. Slomška?
Vsak dijak Škofijske gimnazije ob koncu četrtega letnika opravlja splošno maturo. Po uspešno opravljeni maturi se lahko vpiše na kateri koli študijski program v Sloveniji ali v tujini.

Organizacijske enote

Zavod Antona Martina Slomška
Hiša otrok - Vrtec Montessori Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Dijaški dom Antona Martina Slomška Logo medgeneracijska akademija